Pojdi na vsebino

Fermentacija v predelavi hrane

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pivo in kruh sta med pomembnimi prehranskimi proizvodi, ki so produkt fermentacije

Predelava hrane s fermentacijo pomeni načrtno uporabo mikroorganizmovkvasovk ali bakterij – ki pod anaerobnimi pogoji izvajajo fermentacijo za pretvorbo ogljikovodikov v etanol ali organske kisline in ogljikov dioksid.

Vsi trije produkti fermentacije se uporabljajo v predelavi hrane. Alkohol je sestavina alkoholnih pijačvina, ki nastaja s fermentacijo sadnih sokov, piva iz žit in žganih pijač iz sestavin, bogatih s škrobom, po dodatnem procesu destilacije. Ogljikov dioksid je pomemben pri vzhajanju testa, organske kisline pa so uporabne pri kisanju zelenjave in mlečnih izdelkov za izboljšanje okusa ter konzerviranje.[1][2]

Človeštvo uporablja naravno fermentacijo pri predelavi hrane že od prazgodovine, sprva kot metodo za konzerviranje hrane, ki je omogočila uporabo živil tudi izven sezone. Uporaba se je razvila ločeno v številnih kulturah v vseh delih sveta, razvoj tehnologije je tesno povezan z razvojem lončarstva, ki je omogočilo shranjevanje.[3]

Zgledi

[uredi | uredi kodo]

Med živili, ki nastajajo s fermentacijo, so:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hui YH, Meunier-Goddik L, Josephsen J, Nip WK, Stanfield PS (2004). Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology. CRC Press. str. 27. ISBN 978-0-8247-5122-7.
  2. Steinkraus, K.H., ur. (1995). Handbook of Indigenous Fermented Foods. Marcel Dekker.
  3. Craig, Oliver E. (2021). »Prehistoric Fermentation, Delayed-Return Economies, and the Adoption of Pottery Technology«. Current Anthropology. 62 (S24): S233–S241. doi:10.1086/716610.